Do leta 1991 je obstajala delitev na drage in poldrage kamne, ki je med drage kamne uvrščala diamant, rubin, safir in smaragd. Ker pa so se z leti odkrivala tudi nova odkritja kot je tanzanit (ki so ga odkrili samo v Tanzaniji). Vendar pa smo s sesutjem rudnika izgubili edini znani vir, zato je tudi njegova cena narasla, včasih pa je bila večja od cene rubina, safirja in smaragda.
Leta 1991 je CIBJO (International confederation of jewellery, silverware, diamonds, pearls and stones) sprejel sklep, da se delitev na drage in poldrage kamne ukine oziroma prepove.
Obstaja veliko dragih kamnov, v standardno skupino pa jih sodi 50.
Dragi kamni delitev po vrednosti:
1. Dragi kamni - diamant, določene vrste safirja, rubina in smaragda
2. Poldragi kamni - akvamarin, ametist, topaz, turmalin, turkiz, opal, kremen
3. Kamni organskega izvora - korala, biser, slonovina (slonova kost)
Dragi kamni
Rubin - dragi kamen izrazito rdeče barve, katerega ime izhaja iz latinske besede rubens, kar pomeni rdeča. Rdeča barva rubina je nastala iz malih količin kroma, ki jih vsebuje. Barva rubina variira od rožnate do temno rdeče, naravni rubini so zelo redki in zaradi tega tudi bolj iskani in bolj eksotični. Rubin je drugi najtrši mineral za diamantom, kar potrjuje tudi Moshova skala, kjer rubin zaseda 9. mesto. Vsi rubini imajo nekakšne madeže, barvne nečistoče. Vendar se s pomočjo nečistosti rutila odkriva, ali so naravni ali umetni (sintetični).
Smaragd – dragi kamen zelene barve, varianta beril minerala (enako kot akvamarin). Ponekod presega ceno diamanta, odlikuje pa ga intenzivna in jasna zelena barva. Največji najden smaragd je Mogul smaragd, ki ima 217,80 karatov, visok je 10 centimetrov in najden leta 1695. Najbolj cenjena in najbolj iskana barva smaragda je ta prepoznavna smaragdno zelena, obstajajo pa tudi v drugih odtenkih zelene barve.
Safir – njegovo ime izhaja iz latinske besede sapphir, kar pomeni moder. Safir je dragi kamen z različnimi odtenki modre barve (najbolj cenjen), rožnate, vijolične, rumene in zelene. Modre barve so zaradi železa in titana, vijolične pa zaradi vanadija. Čeprav safirje najdemo v različnih barvah, se safirji, ki niso modre barve (Modri Safir) , imenujejo fancy safirji. Nahajališča safirja so na Tajskem, v Tanzaniji, Kašmirju, Indiji, Šri Lanki .
Diamant – proces formiranja diamanta poteka 190 km pod zemeljsko površino, ponekod pa celo do 300 kilometrov pod površino, kjer se temperature gibljejo do 1300 stopinj. Diamanti so najbolj iskani kamni in vsekakor tudi najdražji. Diamant je najtrši mineral v naravi ter je večinoma brezbarven in prozoren. Velja za kralja dragih kamnov. Zaradi diamantov so divjale vojne in njegova pomembnost je v današnji družbi nesporna.