Naravni diamanti so kristali s poudarjeno trajnostjo, lepoto in redkostjo. So posledica geoloških procesov v notranjosti zemeljske skorje. Nastali so pod visokim pritiskom in temperaturami globoko pod zemeljsko površino. Proces formiranja poteka na 140-190 km pod površino, ponekod pa še globlje do 300 km, kjer se temperature gibljejo od 900 do 1300 stopinj.
Proces nastanka diamantov sega vse do samega nastanka zemlje, večina pa jih je nastala pred več milijardami let, ko je bila zemlja še ožarjena masa. Čas, ki je potreben za formiranje diamanta, še ni v celoti razjasnjen. Predpostavlja se, da ta proces traja od nekaj sto milijonov do nekoliko milijard let. Po popolni formaciji naravni diamanti potujejo iz globine s pomočjo vulkanskih sil proti površini zemlje, kjer jih ljudje kopajo v rudnikih po celem svetu.
Poleg naravnih diamantov, ki so izključno posledica delovanja naravnih sil, obstajajo tudi t.i. umetni diamanti. Dobljeni so s tehnološkimi postopki v laboratoriju, kjer se simulirajo isti pogoji kot v naravi. Čeprav je razvoj tehnologije privedel umetne diamante do popolnosti pri izdelavi, obstajajo pomembne razlike med naravno in umetno dobljenimi diamanti. Naravni v svoji strukturi vsebujejo različne mikroskopske nečistosti, ki so posledica potovanja skozi zemljo proti njeni površini, medtem ko z laboratorijsko izdelavo nastajajo čisti diamanti, in sicer so to brezbarvni diamanti. Po svoji strukturi, briljanci, trdoti in drugih fizikalnih lastnostih so identični naravnim. Prav tako so pri obeh tipih uporabljajo enake tehnike brusa in poliranja.
Različni delci in anomalije v strukturi diamanta, nevidne prostemu človeškemu očesu, dajejo naravnim diamantom edinstven odtis, barvo ali obliko, hkrati pa so temelj za ločevanje naravnih diamantov od umetnih ali celo lažnih diamantov. In medtem ko so z umetnimi diamanti prej nedosegljivi dragi kamni postali dostopni širši javnosti, imajo prave naravne raritete še dalje visoko pozicijo na trgu in naravni diamantni nakit neprecenljivo vrednost in privlačnost.
Če bo lahko draguljarska industrija v prihodnosti želela pravilno oceniti ali je diamante ustvarila narava ali so umetni, t.j. nastali v človeškem laboratoriju, bo verjetno morala poseči po dodatnih metodah vrednotenja, ki bodo neodvisne od človeške subjektivne ocene. Znanstvene metode kot so razne spektroskopije (atomska absorpcijska spektroskopija, fluorescentna, infrardeča ali Ramanova) bi lahko bile v veliko pomoč pri določanju porekla diamanta. Iz dobljenih spektrov se lahko odčitajo subtilne razlike v kemični sestavi, zgodovini in poreklu določenega diamanta.
Verjetno pa ne rabimo skrbeti za prihodnost naravnih diamantov. Z dovolj dobro garancijo, da so naravni,bo vedno dovolj bogatih ljudi, ki bodo pripravljeni porabiti veliko denarja za nekaj, kar je unikatno in garantirano iz narave. Po drugi strani pa bo padec cen umetnih diamantov omogočil, da le-ti postanejo finančno dostopni veliko širšemu krogu ljubiteljev in na veliko veselje žensk povsod po svetu. Kajti ne pozabimo - diamanti so večni!