Vse o diamantih. Diamant je poleg grafita najbolj znan alotrop ogljika, katerega atomi formirajo plosko centrirano kubično kristalno strukturo imenovano listič diamanta. Diamant je manj stabilen kot grafit, vendar je veliko bolj trden. Zaradi močne kovalentne veze med atomi ogljika ima diamant zelo dobre fizikalne lastnosti, kot so visoka trdota (10 po Mohsovi trdotni lestvici) in odlična toplotna prevodnost, gostota okoli 3.5 g/cm3, odličnost teh lastnosti pa se izkorišča v industrijske namene in tako obstajajo diamantni noži, posebna okna, visoko vzdržljivi ležaji itd.

Ob visoki trdoti in toplotni prevodnosti ima diamant tudi odlične optične lastnosti. Tako so naravni in čisti diamanti brezbarvni in visoke prozornosti, prisotnost nečistoč, kot sta bor in dušik pa jim daje modro oziroma rumeno nianso, v nekaterih primerih pa lahko imajo diamanti tudi zelen, vijoličen, roza, rdeč in oranžen odtenek. Diamant zelo dobro razpršuje svetlobo, kar mu daje njegovo značilno briljanco.

Diamant je tudi kemično zelo stabilen, zato pri sobni temperaturi ne reagira niti s kislinami niti z lužinami.

Večina naravnih diamantov nastaja pri visokih temperaturah na globinah med 140 in 190 kilometri pod zemljo v obdobju od 1 do 3.3 bilijoni let. Diamante prinese bližje površini zemljine skorje magma, ki se po erupciji vulkana po določenem času ohladi in tako tvori vulkanske stene.

Diamanti se lahko izdelajo tudi umetno, in sicer s procesom, ki simulira naravne pogoje nastajanja diamantov, torej okolje z visokim pritiskom in temperaturo.

Ime "diamant" izhaja iz grške besede adámas, kar pomeni neukrotljiv. Diamanti so se najprej začeli izkopavati v Indiji, kjer so tudi prvotno prepoznali njihove lastnosti. V današnjem času se letno izkopa približno 26000 kg diamantov v skupni vrednosti okoli 9 bilijonov dolarjev, kar 100000 kg pa se jih izdela umetno.