Žal so povsod po svetu ljudje, zlatarji, ki Vam bodo poskušali "podtakniti" steklene kamne ali kubični cirkonij namesto pravega diamanta. Da boste zares prepričani, ali je kamen zares diamant ali ne, ne potrebujete takoj k strokovnjaku za diamante. Odkrijte, kako preprosto je opaziti karakteristike pravega diamanta.

Ali imate občutek, da je nakup diamanta ali diamantnega nakita velika stvar? Prav imate. Čeprav so tako majhni, da jim lahko rečemo malenkosti, pa njihova cena vsekakor ni malenkost. Zato je pred nakupom zaželeno, da razumemo diamante in njihovo terminologijo. V nadaljevanju boste izvedli osnovne informacije o varnem nakupu teh bleščečih kamenčkov.

Naravni diamanti so kristali s poudarjeno trajnostjo, lepoto in redkostjo. So posledica geoloških procesov v notranjosti zemeljske skorje. Nastali so pod visokim pritiskom in temperaturami globoko pod zemeljsko površino. Proces formiranja poteka na 140-190 km pod površino, ponekod pa še globlje do 300 km, kjer se temperature gibljejo od 900 do 1300 stopinj.

Krvavi ali t.i. konfliktni diamanti so diamanti, ki izvirajo predvsem iz držav tretjega sveta, posebej iz Afrike, kjer so paravojaške sile prevzele oblast od že znane mednarodne vlade, brutalne vojaške operacije in orožje pa se financirajo z eksploatacijo in tihotapljenjem diamantov v sosedne države in dalje v svet.

Barva diamantov je ena od nekoliko najpomembnejših značilnosti, ki določajo vrednost plemenitega kamna. Bolj kot je diamant "čist", in sicer brezbarven, večja je njegova vrednost, vendar pa naravno obarvani diamanti kljub temu dosegajo večjo vrednost kot popolnoma prozorni diamanti. Po lestvici redkosti, od najbolj redkih do bolj zastopanih v naravi, si diamanti sledijo takole: rumeni, rjavi, brezbarvni, modri, zeleni, črni, rožnati, oranžni, vijolični in rdeči.

Vrednost diamanta je odvisna od tega, v kolikšni meri so zadovoljeni faktorji brusa diamanta, barve, prozornosti in teže diamanta. Ali ste se kdaj vprašali, kako se diamantom določa cena? Kateri so ključni faktorji, ki vplivajo na ceno? Ne veste? No, gremo lepo po vrsti. Ker so vsi diamanti v svojem naravnem stanju v oblikah, ki nikakor ne ustrezajo podobi, ki jo, verjamem, imate v tem trenutku pred očmi, ampak so nepravilnih, grobih oblik, je prva stvar, kar daje diamantu vrednost, brus.

Vse o diamantih. Diamant je poleg grafita najbolj znan alotrop ogljika, katerega atomi formirajo plosko centrirano kubično kristalno strukturo imenovano listič diamanta. Diamant je manj stabilen kot grafit, vendar je veliko bolj trden. Zaradi močne kovalentne veze med atomi ogljika ima diamant zelo dobre fizikalne lastnosti, kot so visoka trdota (10 po Mohsovi trdotni lestvici) in odlična toplotna prevodnost, gostota okoli 3.5 g/cm3, odličnost teh lastnosti pa se izkorišča v industrijske namene in tako obstajajo diamantni noži, posebna okna, visoko vzdržljivi ležaji itd.

Umetne diamante izdelujejo v laboratorijih z raznimi postopki, s katerimi nastajajo diamanti celo večje kakovosti od naravnih, ter se uporabljajo v industriji, med preprodajalci diamantov pa so povzročili paniko in pospešeno se razvijajo metode odkrivanja porekla diamantov.

Diamantni brus je odvisen od številnih različnih in vznemirljivih oblik. Pogosto prihaja do zmote, ko gre za diamantni brus in obliko, oblika diamanta je namreč odvisna od temeljne oblike samega diamanta. Brus ali proporci je odvisen od možnosti posameznih diamantnih oblik, da reflektirajo svetlobo. Za obliko diamanta ne velja eno samo pravilo, saj je vse odvisno od okusa posameznika.

Stopnjevanje ali gradiranje diamantov se opravlja po nekoliko mednarodno sprejetih sistemih. V svetu se najpogosteje uporablja GIA standard t.i. The Four C's oz. 4 C-ji. Predstavnik Geološkega inštituta Amerike- GIA je leta1953 razvil sistem, po katerem se vrednost diamantov določa po njihovi čistosti, barvi, brusu in velikosti.