Login to your account

Username
Password
Remember Me

Create an account

Fields marked with an asterisk (*) are required.
Name
Username
Password
Verify password
Email
Verify email

Dijamanti.eu

Vaš izvor informacija o dijamantima - slo

Font Size

SCREEN

Profile

Layout

Menu Style

Cpanel

Gradiranje diamantov

Gradiranje diamantovStopnjevanje ali gradiranje diamantov se opravlja po nekoliko mednarodno sprejetih sistemih. V svetu se najpogosteje uporablja GIA standard t.i. The Four C's oz. 4 C-ji. Predstavnik Geološkega inštituta Amerike- GIA je leta1953 razvil sistem, po katerem se vrednost diamantov določa po njihovi čistosti, barvi, brusu in velikosti.



Čistost diamantov
Čistost diamantov se določa po lestvici od FL (Flawless)-popolnoma čist do I3 (imperfect), kar pomeni, da so v strukturi diamantov s prostim očesom vidne inkluzije (vključki). Najbolj popolni diamanti v naravi so tisti, v katerih niso vidne inkluzije niti z lupo 10-kratne povečave. Med dvema poloma k čistosti sta VVS 1, VVS 2, naslednja po brezhibni čistosti sta VS 1, VS 2, pri SI 1, SI 2 so inkluzije in nevidne s prostim očesom, na koncu pa sta SI 1, SI 2. Male inkluzije, ki so vidne z lupo pri diamantih VS in SI ne ogrožajo njihove kakovosti in lepote in so dokaz, da gre za prave diamante. Njihova cena je veliko bolj dostopna, saj so v naravi najpogostejši.

Barva diamantov.
Obstajata dve barvi, naravna barva in brezbarvni diamanti. Naravno obarvani diamanti so bolj cenjeni, posebej, če imajo večjo intenziteto barve, pri brezbarvnih pa je prav nasprotno. Brezbarvni diamanti imajo višjo ceno, če so primesi barv manj vidne. Brezbarvni diamanti se gradirajo po abecedi od D do Z, A, B in C so izvzeti. Najboljša barva je D, najslabša pa Z, brezbarvna pa sta tudi E in F. Blizu brezbarvnim so G, H, I, J, skoraj brez barve pa so K, L, M. Diamanti, ki so malo bolj osenčeni z rumeno barvo, se označujejo z N, O, P, Q, R. Svetlorumeni diamanti se označujejo s S, T, U, V, W, X, Y, Z. Če imajo diamanti primesi barve, to ne pomeni, da nimajo vrednosti. Danes so zelo priljubljene kombinacije obarvanih in brezbarvnih diamantov, s čimer je dosežen visok oblikovalski in estetski nivo. Naravne barve diamantov so lahko zelo različne, ocenjujejo se po intenziteti barv od C1 do C7. Najbolj znan in največji diamant na svetu je D, torej popolnoma brezbarven, to je Cetenary z 273,85 karata, drugi pa je Millennium Star z 203,04 karata. Zelo pogosto je, da se v vseh barvah najdejo tudi mavrične barve. Najredkejši naravno obarvani diamanti so v rdeči in vijolični barvi. Rumeni in rjavi diamanti so pogostejši, modri in zeleni pa so zelo redki. Najbolj znani naravno obarvani diamanti so Dresden Green, Sultan of Marocco, Hope, Transvaal Blue in Tiffany Yellow.

Brušenje diamantov
Danes poznamo več načinov brušenja diamantov. Najpogostejši so: okrogli briljantni brus, obstaja več vrst okroglega briljantnega brusa: ovalni, blazinični, hruška, markiz itd. V zadnjem času je popularen srčasti brus, predvsem zaradi filma Titanic in zgodbe, ki se vrti okoli modrega diamanta, brušenega v obliki srca. Srce oceana je dalo oblikovalcem idejo, da izdelajo moder safir, brušen v obliki srca in malo večji od dimenzij dragulja z istim imenom. Pogosto prihaja do zmote med Srcem oceana in Hope, ker sta oba brušena v obliki srca ter sta obkrožena z brezbarvnimi diamantih. Vendar je Hope brušen kot blazinica "Cushion cut".

Teža v karatih
To je glavni faktor, ki določa ceno nekega diamanta. To pomeni, da je 100 kosov 0.01 karata iste barve, brusa, čistosti veliko bolj poceni kot en kos 1 karata, čeprav gre za težo in kakovost. Razlog za to je vsekakor v redkosti večjih kosov diamantov, manjši kosi pa so pogosteje stranski proizvod pri brušenju diamantov.
Golden Jubilee, ki ima 545,64 karatov je največji obdelan diamant na svetu. Drugo mesto zaseda Afriška zvezda s 530,20 karati, oranžne barve. Na četrtem mestu je Cullinan II s 317,40 karati, ki je brušen iz istega kosa kot Afriška zvezda.